Mojstrana leži v dolini reke Save dolinke, na terasi kjer se v Savo zliva Triglavska Bistrica. Naselje na vstopu treh večjih dolin pod Triglavom (Vrata, Krma in Kot) ima raščeno zasnovo. Obravnavana domačija leži na desnem bregu Triglavske Bistrice na naravni polici, na njenem vzhodnem robu v gruči skupaj s še dvema domačijama, ki so med seboj postavljene tako, da se stikajo z mostovži na konceh gospodarskih poslopij in imajo skupen dovoz in dostop do gospodarskega dela, stanovanjske hiše pa so med seboj oddaljene. Pod naravno polico je glavna cesta, ob kateri so manj gručasto razpostavljene domačije. V tej obliki je bila najverjetneje zgrajeni okoli leta 1880, a je domačija na tem mestu domnevno stala že prej. Objekt ustvarja zavetrje za dvoriščni del, iz severne in vzhodne strani pa se odpira prelep pogled na okoliške ravnice.

Domačijo je v prvotnem stanju sestavljala pritlična stanovanjska hiša z veliko podstreho, ki se je nadaljevala v gospodarski objekt. Stanovanjska hiša je bila zelo dobro ohranjena, gospodarski del pa je bil v slabšem stanju, predvsem lesen del je močno načet in deloma nevaren. Domačija predstavlja lep primer tradicionalne anonimne kmečke arhitekture in je kot taka tudi spomeniško zaščitena.

Cilj projekta je oživitev in celostna prenovo obeh objektov oziroma celotne domačije. Glede na stanje objektov, želja in potreb investitorjev ter zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo to dosegli na način, ki ohranja strogo volumen, tkivo pa se ohranja le kjer je v dobrem stanju in nadomešča kjer ga ni mogoče ali ni smotrno ohraniti. Vsebinsko se domačija pretvori v dvostanovanjski objekt, eno stanovananje je v pritličju stanovanjske hiše, drugo pa v nekdanjem gospodarskem poslopju in mansardi stanovanjskega dela.

Ker je prvotna stanovanjska hiša v precej dobrem stanju se jo le prenovi na način ki omogoča sodobno bivanje, a hkrati ohranja avtentičnost. Konstrukcijo se prenovi in ojača. Tlorisna razporteditev se ohranja, izvede se le nekaj posegov, ki omogočajo bolj sodobno bivanje – na primer poveže se veliko hišo in kamro da dobimo večji bivalni prostor. Obstoječo kmečko peč, vse niše in zračnike se ohrani in obnovi.

Ohrani se izgled ometane fasade z obnovljenimi lesenimi vrati in lesenimi okni, le na severni fasadi se okno v kuhinji preoblikuje v balkonska vrata, ki pa od zunaj izgledala kot okno. Lesen zatrep proti severu se izvede z obstoječimi deskami različnih širin in odpira na način da se za njim ustvari loža in večje okno za mansardno stanovanje.

Prvotni gospodarski objekt se zaradi slabega stanja odstrani in nadomesti z novim zidanim objektom, ki volumsko posnema in s fasado reinterpretira obstoječ gospodarski objekt. V ometanem pritličju so pomožni prostori in atelje ter stopnice, ki vodijo v stanovanjski del v nadstropjih novega dela in v mansardi stare stanovanjske hiše. Leseno fasado novega dela odlikujejo loža in velike steklene površine proti vzhodu ter reinterpretacija ganka s previsom ter vključitev obstoječega mostovža proti zahodu.

Pritlično stanovanje je dostopno preko obstoječih vhodnih vrat v vetrolov, ki je od veže ločen z stekleno steno v tankih lesenih okvirjih. Na mestu velike hiše in kamre, ki se ju poveže, se uredi bivalni prostor, kuhinjo in jedilnico. Obstoječo krušno peč se prenovi skupaj z lesenimi deli. V črni kuhinji se uredi kopalnico z ohranitvijo čim večih elementov, ki se jih uporabi za postavitev kopalniške opreme. V mali hiši in shrambi se uredi prostore za spanje.